Poledishano le Newton Masuku go tswa mokgathlong wa SAFTU
Tse dingwe tsa di-unione tsa basomi di sotse ka bogale dipolelo tsa mokhomisinare wa maphodisa ka profenseng ya Kwazulu Natal, Nhlanhla Mkhwanazi, tsa gore tsona di-unione tse, ke tsona di hlolago gore palo ya maphodisa e ye tlase
Poledishano le Molelledi wa Union ya maphodisa SAPU,Lesiba Thobakgale
Tse dingwe tsa di-unione tsa basomi di sotse ka bogale dipolelo tsa mokhomisinare wa maphodisa ka profenseng ya Kwazulu Natal, Nhlanhla Mkhwanazi, tsa gore tsona di-unione tse, ke tsona di hlolago gore palo ya maphodisa e ye tlase
Mmusi Maimane a begela boraditaba ka ga diphetogo tseo di ka bago gona ka go mokgahlo wa gabo go itokisheletsa dikgetho tsa ishago tsa puso ya selegae.
Maimane o ipileditse gape go difoundashene tsa bagale ba ntwa ya tokologo go etsa ya Thabo Mbeki le Steve Biko go bowela tafoleng ya ditherisano tsa National Dialogue morago ga gore di ikgogele morago.
Poledishano le presidente ya NUM Philip Vilakazi ka ga kgonagalo ya phokotso ya bashomi ka go Glencor le Samancor le gore mekgahlo e nale seabe ka ge e dutse e nyaka meputso ya godimo go nale go emela dillo tsa basomi.
Vilakazi ore ba gare ba rerishana le dikhampani tsa meepo go thibela go fokotswa ga basomi go ralala le di profense tse nne.
Poledishano le Modula setulo wa komiti ya palamente mererong ya se legae Mosa Chabane
Komiti ya palamente ya merero ya selegae, e thekga molao wa go dumelela go hlatloswa ga meneelo ya go thekga mekgahlo ya dipolotiki go tswa go diranta tse dimillione 15 go ya go tse 30
Hlogo ya sekolo ka Limpopo e lebane le molato wa tlaisho ka tsa thobalano
Hlogo ya sekolo-tsoko gona ka mo profenseng ya Limpopo, yo a latofatswago ka go tlaisa ka tsa thobalano morutwana wa mengwaga ye 17 ka tikologong ya kgauswi le Lebowakgomo, o lokolotswe ka beila ka dikete tse tharo tsa diranta
Mmoleledi wa khomishene ya phenkgishano Makgale Mohlala ore go bohlokwa gore ba atlege ntweng ya bona ya semolao kgahlanong le di panka tse masome-pedi-nne tseo di apeyago boleng ba ranta mebarakeng ya kgwebishano.
Mohlala ore ge seo se ka tswela pele gona ditsweletswa le dithoto di tla bitsa ditheko tsa godimo le ikonomi ya naga ya gwahlafala go ya pele,
Moeng wa rena mesong ya lehono phaphosing ya tsa kgasho Mmeyara-phethisi wa mmasepala wa selete Capricorn Mmamedupe Teffo re tswela pele go keteka kgwedi ya basadi.
Mmeyara-phethisi Teffo are botsa ka ga leeto la gagwe dipolotiking tsa naga ebile a ya go ba le poledishana le basadi ka ga dihlogo taba tsa go fapa-fapana maatlafatsong ya basadi le tlhatlho.
Poledišano le Karabo Khakhau wa DA, ka go ba kgahlanong ga phathi le sephetho sa tona ya thuto ya godimo Buti Manamela, sa go thwala batsamaiši ba makala a di-SETA
DA e re batsamaiši ba di-SETA, bao ba kgethilwego ga se ba maleba, ka ge ba tatetšwa ditirong tsa bomenetša
EFF ka Limpopo, e re mogwanto wa go ba kgahlanong le go thwalwa ga badudi ba dinaga dišele ka masepaleng wa Polokwane ga se go itoma leleme malebana le nthla kemo ya wona ya go nyaka kontinente ya Afrika, yeo e sa
EFF le ActionSA, di hlwele e gwantetše ka masepaleng wa Polokwane
Poledisano le mopresidente wa mokgahlo wa baetapele ba setso- CONTRALESA Kgoshi Lameck Mokoena mabapi le pefelo ya bona go mmuso.
Baetapele bao ba setso ba tsweleditse pefelo ya bona ka seo ba rego ke go palelwa ga mmuso wa bosetshaba wa botee(GNU) go rarolla dillo tsa badudi ba dinaga magaeng.
Tshekatsheko le mosekaseki wa go ikema wa dipolotiki Enoch Maponya mabapi le sephetho sa ANC sa go nyaka go tseya magato a kgalemo kgahlanong le tona ya maphodisa yeo e fegilwego Senzo Mchunu le tona ya maloba Malusi Gigaba.
ANC e re bobedi Mchunu le Gigaba ba tshetse melao ya phathi, ka go bolela ka ga seemo sa bjale sa ditaba fao mokgahlong.
Poledishano le leloko la Komiti ya palamente mererong ya dinamelwa Donald Selamolela
Go tsweletse dipego tsa gore ba bangwe ba boraditekisi ba thibela le go tshoshetsa baotledi ba dinamelwa tsa praebete go nametsa meloko ya bona.
Mokgathlo wa ditekisi SANTACO o ipeetse thoko kgahlanong le dipego tsa matshoshetsi a boraditekisi
Polao ya mootledi wa senamelwa sa go lefelwa go ya le ka monabo ka Soweto, Mthokozisi Mvelase, e tsositse dipolelo tsa malebana le melao ya go laola dinamelwa tsa bohle
Onicca Kwakwa o bolela ka mengwaga ye 10 ya Thalita Koum
Lekala leo le shoganago le dihlotlo tsa bana ba ba banenyana elego Thalita Koum le be le keteka mengwaga ye 10 mola la hlomiwago . Re boledishane le yo mongwe wa bahlomi ba lekala le Onicca Kwakwa.
Poledishano le moemedi wa badudi le Meyara wa Mogalakwena Ngoako Taueatsoala ka mathata a meetse
Moemedi wa badudi ba Mogalakwena Motlatjo Selomo, ore tseo di bolelwago ke meyara ke tseo a di kwago ka batho, esego tseo di diregago ditshabeng. Meyara Ngoako Taueatsoala le yena oile a ikarabela ka gore mathata a meetse ke hlobaboroko ya Afrika borwa ka moka, are o tseba ka mathata ao a meetse.
Kholetshe ya Vhembe FET, e ka se sa aba thuto ya Business Studies go thoma isago
Kholetshe ya Vhembe FET, e ka se sa aba thuto ya Business Studies go thoma isago
Mmasepala wa Mogalakwena ka Limpopo,o ganetsana le dipego go dikgokaganyo tsa leago tsa go tatetsa tonakgolo Phophi Ramathuba le Cogta MEC Basikopo Makamu, ka bomenetsa
Mmasepala wa selegae wa Mogalakwena ka mo Limpopo,o re molaodi wa mmasepala owe o ganetsana le dipego go matlakala a dikgokaganyo tsa leago tsa go tatetsa tonakgolo Phophi Ramathuba le molekgotla-phethisi wa puso-tshomishano Basikopo Makamu, ka bomenetsa
Kgoro ya hlabollo ya leago ka Limpopo, e hlobaetswa ke ditiragalo tsa dikgaruru tsa go amana le bong
Kgoro ya hlabollo ya leago ka Limpopo, e hlobaetswa ke ditiragalo tsa dikgaruru tsa go amana le bong
Banna le basadi ba tsenetse kopano ya go bolela ka mathata ka gare ga lenyalo
Nakong ya kopano go tsweletse gore ngwageng wa 2024 go bile le dihlalano tsa go feta tse dikete tse masomepedi nne (24 thousands)
Save video to ...
